Čas je za kakovostno bivanje!
Preverite prednosti fasadnih sistemov. Fasada je veliko več kot le lep obraz.
Veseli bomo tudi vaših vprašanj na katera vam bodo odgovorili Baumitovi strokovnjaki.
Za več informacij smo vam na voljo na info@baumit.si.
Zakaj fasada Baumit?
Pomen notranje bivalne klime je premalokrat poudarjen dejavnik, kadar govorimo o fasadnih sistemih. Pravilno vgrajen fasadni sistem zagotavlja dobre pogoje bivanja in pripomore k ustvarjanju idealnih razmer za kakovostno bivanje (relativna vlažnost, temperatura).
Toplota prehaja skozi stene zaradi temperaturne razlike med toplim zrakom v prostoru in hladnim zunanjim zrakom v smeri nižje temperature. Toplotna izolacija na zunanji strani izenačuje temperaturo stene in zraka v prostoru. V stanovanju je zato prijetno in enakomerno toplo. Izgubljanja toplote ne moremo popolnoma zaustaviti, lahko pa ga zmanjšamo z vgradnjo ustrezne debeline toplotne izolacije na zunanjih stenah.
Eko sklad vsako leto objavi javni poziv za nepovratne finančne spodbude za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih in večstanovanjskih stavb.
Nepovratna finančna spodbuda
Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli za nakup in vgradnjo fasadnega
sistema z najmanj 18 cm toplotne izolacije, pri čemer lahko toplotna prevodnost
toplotne izolacije znaša λ ≤ 0,045 W/mK. Debelina toplotne izolacije fasadnega sistema
je lahko tudi manjša, če je izkazano razmerje λ/d ≤ 0,250 W/m²K. Navedeno razmerje mora
biti izkazano tudi v primeru fasadnih sistemov s toplotno izolacijo iz naravnih materialov,
in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (λ).
Fasadni sistemi Baumit, ki ustrezajo pogojem za pridobitev subvencije (minimalne debeline izolacije) in upoštevajo zahtevano razmerje λ/d≤ 0,25 W/m2K za pridobitev nepovratnih sredstev:
Fasadni sistem | Fasadna plošča | Toplotna prevodnost |
Minimalna debelina izolacije |
---|---|---|---|
Baumit open | Reflect air | 0,031 W/mK | 13 cm |
Baumit open | Open plus (paroprepustni sivi stiropor) | 0,032 W/mK | 13 cm |
Baumit open | Open (paroprepustni beli stiropor) | 0,039 W/mK | 16 cm |
Baumit Star EPS | EPS-F plus (sivi stiropor) | 0,032 W/mK | 13 cm |
Baumit Star EPS | EPS-F (beli stiropor) | 0,039 W/mK | 16 cm |
Baumit Star Mineral | Mineralna volna | 0,035 W/mK | 14 cm |
Baumit Star Mineral | Lamele | 0,040 W/mK | 16 cm |
Baumit MineralSchaum | Mineralna pena (Multipor) | 0,043 W/mK | 17,5 cm |
Baumit Pro EPS | EPS-F plus (sivi stiropor) | 0,032 W/mK | 13 cm |
Baumit Pro EPS | EPS-F (beli stiropor) | 0,039 W/mK | 16 cm |
Baumit Pro Mineral | Lamele | 0,040 W/mK | 16 cm |
Baumit XS 022 | XS 022 | 0,020 W/mK | 8 cm |
Baumit XS 022 | Resolution | 0,022 W/mK | 9 cm |
Baumit S 026 | S 026 | 0,026 W/mK | 11 cm |
Več informacij o Eko skladu lahko najdete na spletni strani www.ekosklad.si.
Kolikšen je prihranek stroškov ogrevanja pri toplotnoizolacijskih fasadnih sistemih?
ODGOVOR:
Pri prihranku energije gre za potencial prihranka, ki izvira iz investicije v kakovostno toplotno izolacijo.
V primeru energijsko potratne hiše, kakršne so gradili v 70. letih prejšnjega stoletja, s 150 m2
ogrevanih površin, kjer prostore ogrevamo na približno 20 °C ter porabimo 3000 litrov kurilnega olja v
kurilni sezoni, lahko pričakujemo približno 30-odstotni prihranek stroškov ogrevanja. Višina prihranka
v posameznem primeru pa ni odvisna le od izolacije; pomembni dejavniki, ki vplivajo na višino prihranka,
so tudi sistem ogrevanja, okna in kurilne navade.
Ali drži, da izolirane stene ne morejo dihati in je zato zrak zatohel (učinek plastične vreče)?
ODGOVOR:
Ni res. Toplotna izolacija fasade ne zmanjšuje paroprepustnosti
in ne povzroča zatohlosti zraka v bivalnih prostorih. Izmenjava zraka v bivalnih prostorih poteka
izključno s prezračevanjem (kontrolirano z okni ali s prezračevalnim sistemom). V starejših objektih
lahko nenadzirano prezračevanje poteka skozi razpoke in špranje, kar je z vidika izgube energije slabo.
Najpogosteje uporabljena fasadna toplotna izolacija stiropor (EPS) ima podobno paroprepustnost kot les.
Še bolj paroprepustne so izolacije iz mineralne volne ali perforiranega stiropora (Baumit open).
Podjetje, ki je izvedlo sanacijo, je obljubljalo okoli 50-odstotni prihranek,
vendar pa so se stroški komaj kaj znižali. Zakaj?
ODGOVOR:
Stanovalci po toplotni sanaciji pogosto nezavedno spremenijo kurilne in bivalne navade.
Ker je klima v prostoru že v osnovi prijetno topla, pozimi niso več v puloverjih, ampak kar v
majicah, stopnjo ogrevanja pa nekoliko povišajo. Poleg tega pogosto ne ogrevajo več le dnevne
sobe in kuhinje, temveč vso hišo. S tem pa se tudi v dobro izoliranih hišah porabi več energije.
Ali se pri popolni toplotni zaščiti poveča možnost za nastanek plesni?
ODGOVOR:
Nasprotno. Zaradi zunanje izolacije se površinska temperatura na notranji strani stene zviša.
Neizolirane zunanje stene pa so pozimi precej hladne. Topel in vlažen zrak v prostoru se zato
ob stiku s hladnimi zunanjimi stenami ohladi in vlaga na steni kondenzira, kar je pogoj za razvoj
mikroorganizmov. S toplotno izolacijo zunanjih sten je torej možnost za razvoj plesni bistveno manjša.
Ali se zaradi toplotnoizolacijskega fasadnega sistema poslabša bivalna klima,
na primer zaradi prenizke vlažnosti zraka?
ODGOVOR:
Nasprotno. Strokovno vgrajen fasadni sistem preprečuje konvekcijo
zraka v prostoru. To pomeni, da ni več premikanja zraka zaradi razlik v
temperaturi, ki je posledica hladne površine sten. Toplotna izolacija na zunanji
strani izenačuje temperaturo stene in zraka v prostoru. Zato je v stanovanju
enakomerno in prijetno toplo, ne da bi bilo treba prostore prekomerno ogrevati.
Pozitiven je tudi učinek shranjevanja toplote v zidu. Toplota zaradi izolacije na
zunanji strani ostaja v zidu in se med zmanjšanim ogrevanjem vrača v prostor
(učinek krušne peči). Masivnejši zidovi imajo večjo sposobnost shranjevanja
energije.
Ali toplotna izolacija povzroča razvoj alg na fasadi?
ODGOVOR:
Ni res. Res je, da ima površina zunanjega ometa pri izolirani steni nižjo temperaturo in
se zaradi tega podaljša čas sušenja fasade zaradi dežja in kondenza. To pa je samo eden od
stranskih učinkov, ki vplivajo na razvoj mikroorganizmov. Načeloma je razvoj mikroorganizmov
v veliki meri odvisen od: vremena, lokacije, bližine dreves in grmičevja, vodotokov, pomanjkanja
zaščite, kot je napušč, okenska polica ali nadstrešek. Pri novogradnjah je torej treba načrtovati
konstruktivno zaščito pred vremenskimi vplivi. Tudi izbira debelejšega osnovnega ometa posledično
zvišuje temperaturo na površini fasade. Debelejši sloj, ko ga segreje sonce, zaradi večje mase ostane
dalj časa topel in se hitreje suši.
Ali se izolacija amortizira?
ODGOVOR:
Izolacija se posebej izplača, če je začetno stanje zelo slabo. Odvisno od ukrepov na amortizacijo
vplivajo stroški izdelave fasadnega sistema, prihranek energije, predvsem pa rast cen energentov.
Pomembno je, da se o ukrepih dogovorimo z energetskim svetovalcem, izvedbo pa prepustimo strokovnjaku,
in da ne zamudimo pravega časa za potezo. Če je treba na fasadi tudi sicer izvesti ukrepe, npr. zaradi
dotrajanosti, se naložba v izvedbo toplotne izolacije amortizira bistveno hitreje. Če je denimo fasadni
oder že postavljen za obnovo fasadnega ometa ali za prebarvanje, postanejo dodatni stroški izolacije
bistveno manj pomembni. S stalnim višanjem cen energentov so prihranki z leti donosnejši. Poleg tega
lahko izračunamo vrednost naložbe, medtem ko je cena energentov nepredvidljiva. V ekonomskem
vrednotenju bi bilo treba upoštevati, da bo s staranjem objekta potrebnih veliko sanacijskih
ukrepov, npr. zaradi novih standardov ali zaradi vzdrževanja. Pod določenimi pogoji lahko upoštevamo
tudi subvencije.
Ali moram zaradi popolne toplotne zaščite spremeniti videz hiše?
ODGOVOR:
Praviloma ne. Z izbiro učinkovitejših in tanjših izolacij ohranjamo arhitekturni videz stavbe.
Poleg tega tanjša izolacija omogoča boljši prehod svetlobe skozi odprtine v prostor, odpadejo pa
tudi dodatni ukrepi za povečanje napuščev, nadstreškov in podobno.