Čas je za kakovostno bivanje!

Preverite prednosti fasadnih sistemov. Fasada je veliko več kot le lep obraz.

Veseli bomo tudi vaših vprašanj na katera vam bodo odgovorili Baumitovi strokovnjaki.
Za več informacij smo vam na voljo na info@baumit.si.

Zakaj fasada Baumit?

Bivalno
udobje
Prihranek
Fasadni
sistemi
Baumit
Estetski videz
Eko sklad
Pogosta vprašanja
 

BIVALNO UDOBJE

Pomen notranje bivalne klime je premalokrat poudarjen dejavnik, kadar govorimo o fasadnih sistemih. Pravilno vgrajen fasadni sistem zagotavlja dobre pogoje bivanja in pripomore k ustvarjanju idealnih razmer za kakovostno bivanje (relativna vlažnost, temperatura).

Relativna vlažnost
Rezultati raziskav kažejo, da je počutje v prostoru najboljše pri relativni vlažnosti zraka od 40 do 60 %. Presuh ali prevlažen zrak v prostoru lahko neugodno vpliva na zdravje. Prenizka vlažnost v stanovanju je lahko vzrok različnih obolenj, kot so alergije, prehladi in občutek oteženega dihanja. Po drugi strani lahko previsoka vlažnost zraka pospeši razvoj plesni in bakterij, ki ogrožajo naše zdravje. Povzroči lahko tudi pojav ali poslabšanje astmatskih obolenj.

 

Temperatura
Poleg relativne vlažnosti zraka na dobro počutje v stanovanju vpliva tudi temperatura zraka. Počutje v prostoru je najboljše pri temperaturi od 18 do 25 °C. Pomembna je tudi temperatura sten. Občutena temperatura ni odvisna samo od temperature zraka, temveč tudi od temperature sten. Višja kot je, bolje se v prostoru počutimo. Z izolacijo zidov ustvarimo več prijetnega bivalnega okolja, saj so tudi notranje stene tople.

Temperaturna razlika med steno in zrakom naj ne bi bila več kot 2 °C. Pri višji temperaturi na površini stene je lahko temperatura zraka celo nekoliko nižja, da se v prostoru dobro počutimo.

 
 

PRIHRANEK

Toplota prehaja skozi stene zaradi temperaturne razlike med toplim zrakom v prostoru in hladnim zunanjim zrakom v smeri nižje temperature. Toplotna izolacija na zunanji strani izenačuje temperaturo stene in zraka v prostoru. V stanovanju je zato prijetno in enakomerno toplo. Izgubljanja toplote ne moremo popolnoma zaustaviti, lahko pa ga zmanjšamo z vgradnjo ustrezne debeline toplotne izolacije na zunanjih stenah.

Toplotne izgube
Izračun toplotnih izgub pokaže, da pri neizoliranem objektu kar 70 % toplotnih izgub odpade na zunanje zidove in podstrešje. Okna in tla imajo 25 % delež v celotnih izgubah. Pri stavbi z vgrajenim fasadnim sistemom pa izračun toplotnih izgub zgradbe pokaže, da se po izvedenem izoliranju objekta toplotne izgube porazdelijo drugače. Največji delež prenosa izgubljene toplote sedaj poteka prek oken (40 %). Delež zunanjih zidov in strehe pa se močno zniža in znaša približno 45 %.

 

Nižji stroški ogrevanja
Večina stanovanjskih hiš, zgrajenih pred letom 1990, je brez primerne toplotne izolacije. Graf prikazuje hišo s 150 m2 ogrevanih površin, kjer prostore ogrevamo na približno 20°C ter porabimo več kot 3000 litrov kurilnega olja v kurilni sezoni.
Poenostavljen izračun pokaže, da porabi neizolirana hiša v kurilni sezoni za ogrevanje približno 3250 litrov kurilnega olja, medtem, ko izolirana porabi le 1412 litrov. S pravilno izolacijo lahko privarčujemo tudi več kot 50 % kurilnega olja na sezono.

 

Nižji stroški hlajenja
Optimalna toplotna izolacija ščiti tudi pred segrevanjem poleti. Zunanje temperature vse pogosteje, presežejo 25°C, kar lahko privede do neprijetne klime v prostorih. Optimalen izolacijski material ima več značilnosti: »slabo« prevaja toploto, torej ima nizek koeficient toplotne prevodnosti (λ). Ima pa visoke toplotne zmogljivosti, ki upočasnjujejo segrevanje stavbe poleti in hlajenje pozimi.

 
 

FASADNI SISTEMI BAUMIT

Vsaka komponenta v sistemu je pomembna in vpliva na kakovost celotnega fasadnega sistema. Z uporabo priporočenih komponent Baumit se izognete možnim napakam zaradi vgradnje neustreznih materialov ter si zagotovite največjo funkcionalnost in trajno lepo fasado. Vsi proizvodi so skladni z nacionalnimi in evropskimi predpisi ter tehničnimi zahtevami in so ustrezno označeni (CE, EN …). Že drugo leto zapored smo dobili zlato odličje Qudal »št. 1 V KAKOVOSTI« v kategoriji fasadni sistemi.

 

Baumit open
 Fasada, ki diha!
Fasadni sistem Baumit open združuje najboljše lastnosti fasadnih sistemov: optimalno paroprepustnost, visoko toplotno izolativnost in inovativen način vgradnje. Homogenost omogočajo vse komponente sistema, ki so prilagojene paroprepustnosti fasadne plošče open in omogočajo, da fasada diha. Fasadni sistem Baumit open je primeren tako za novogradnje kot toplotne prenove.

  • odlična paroprepustnost
  • fasadna plošča enako zračna kot opeka
  • prijetna in zdrava bivalna klima

 

Baumit Star
 Zanesljiv in preverjen fasadni sistem!
 Fasadni sistem Baumit Star je preizkušen sistem in varna naložba v prihodnost. Združuje izkušnje in ponuja harmonično kombinacijo najboljših komponent. Pestra izbira fasadnih plošč (mineralna volna, plošče EPS-F/plus, lamele) dodatno odlikuje fasadni sistem in ga tako še bolj približa lastnikom hiš in njihovim željam.

  • izpolnjuje najvišje standarde
  • fasadne plošče iz stiropora (EPS-F) ali mineralne volne
  • pestra izbira zaključnih slojev in barv

 
 

ESTETSKI VIDEZ

Z vgradnjo fasadnega sistema se izboljšajo funkcionalne lastnosti zidu, hkrati pa stavba dobi estetski videz. Zaključni sloj ne poudarja le videza fasade, temveč tudi igra pomembno vlogo pri zaščiti objekta. Omet je po svojem delovanju podoben človeški koži, saj ščiti zidove pred zunanjimi vplivi in mehanskimi obremenitvami. Zaključni ometi in barve Baumit so vremensko obstojni.

 
 

Fasado vizualno zaznamujeta struktura in barva zaključnega sloja. Barvna karta Baumit Life omogoča raznoliko in individualno izbiro barv iz skupno 888 barvnih odtenkov. Izbira barve iz največje kreativne zbirke barv v Evropi je v vaših rokah, vendar ne pozabite, da je hiša del okolice in prostora, zato je pravilen izbor barve fasade še posebej pomemben.

 
 
 

EKO SKLAD

Eko sklad vsako leto objavi javni poziv za nepovratne finančne spodbude za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih in večstanovanjskih stavb.

Nepovratna finančna spodbuda
 Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli za nakup in vgradnjo fasadnega sistema z najmanj 18 cm toplotne izolacije, pri čemer lahko toplotna prevodnost toplotne izolacije znaša λ ≤ 0,045 W/mK. Debelina toplotne izolacije fasadnega sistema je lahko tudi manjša, če je izkazano razmerje λ/d ≤ 0,250 W/m²K. Navedeno razmerje mora biti izkazano tudi v primeru fasadnih sistemov s toplotno izolacijo iz naravnih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (λ).

Fasadni sistemi Baumit, ki ustrezajo pogojem za pridobitev subvencije (minimalne debeline izolacije) in upoštevajo zahtevano razmerje λ/d≤ 0,25 W/m2K za pridobitev nepovratnih sredstev:

Fasadni sistem Fasadna plošča Toplotna
prevodnost		 Minimalna
debelina izolacije
Baumit open Reflect air 0,031 W/mK 13 cm
Baumit open Open plus (paroprepustni sivi stiropor) 0,032 W/mK 13 cm
Baumit open Open (paroprepustni beli stiropor) 0,039 W/mK 16 cm
Baumit Star EPS EPS-F plus (sivi stiropor) 0,032 W/mK 13 cm
Baumit Star EPS EPS-F (beli stiropor) 0,039 W/mK 16 cm
Baumit Star Mineral Mineralna volna 0,035 W/mK 14 cm
Baumit Star Mineral Lamele 0,040 W/mK 16 cm
Baumit MineralSchaum Mineralna pena (Multipor) 0,043 W/mK 17,5 cm
Baumit Pro EPS EPS-F plus (sivi stiropor) 0,032 W/mK 13 cm
Baumit Pro EPS EPS-F (beli stiropor) 0,039 W/mK 16 cm
Baumit Pro Mineral Lamele 0,040 W/mK 16 cm
Baumit XS 022 XS 022 0,020 W/mK 8 cm
Baumit XS 022 Resolution 0,022 W/mK 9 cm
Baumit S 026 S 026 0,026 W/mK 11 cm

Več informacij o Eko skladu lahko najdete na spletni strani www.ekosklad.si.

Nadgradnja fasadnega sistema
 V primeru, da je na stanovanjski stavbi že vgrajen fasadni sistem s toplotno izolacijo, se lahko izvede naložba v dodatno toplotno izolacijo. Z dodano novo izolacijo je treba izpolniti zahteve po naslednji enačbi:

Če prenavljate hišo, ki že ima obstoječo izolacijo in jo želite dodatno izolirati, je prava rešitev Baumit Duplex. Obstoječi fasadni sistem tako ne postane nekoristen, temveč še naprej opravlja svojo nalogo. Hiša dobi le še dodatno izolacijo. Obstoječega fasadnega sistema ni treba odstraniti in ni dodatnih stroškov za odvoz odpadnega materiala.

 
 

POGOSTA VPRAŠANJA

Kolikšen je prihranek stroškov ogrevanja pri toplotnoizolacijskih fasadnih sistemih?
ODGOVOR: Pri prihranku energije gre za potencial prihranka, ki izvira iz investicije v kakovostno toplotno izolacijo. V primeru energijsko potratne hiše, kakršne so gradili v 70. letih prejšnjega stoletja, s 150 m2 ogrevanih površin, kjer prostore ogrevamo na približno 20 °C ter porabimo 3000 litrov kurilnega olja v kurilni sezoni, lahko pričakujemo približno 30-odstotni prihranek stroškov ogrevanja. Višina prihranka v posameznem primeru pa ni odvisna le od izolacije; pomembni dejavniki, ki vplivajo na višino prihranka, so tudi sistem ogrevanja, okna in kurilne navade.

Ali drži, da izolirane stene ne morejo dihati in je zato zrak zatohel (učinek plastične vreče)?
ODGOVOR: Ni res. Toplotna izolacija fasade ne zmanjšuje paroprepustnosti in ne povzroča zatohlosti zraka v bivalnih prostorih. Izmenjava zraka v bivalnih prostorih poteka izključno s prezračevanjem (kontrolirano z okni ali s prezračevalnim sistemom). V starejših objektih lahko nenadzirano prezračevanje poteka skozi razpoke in špranje, kar je z vidika izgube energije slabo. Najpogosteje uporabljena fasadna toplotna izolacija stiropor (EPS) ima podobno paroprepustnost kot les. Še bolj paroprepustne so izolacije iz mineralne volne ali perforiranega stiropora (Baumit open).

Podjetje, ki je izvedlo sanacijo, je obljubljalo okoli 50-odstotni prihranek, vendar pa so se stroški komaj kaj znižali. Zakaj?
ODGOVOR: Stanovalci po toplotni sanaciji pogosto nezavedno spremenijo kurilne in bivalne navade. Ker je klima v prostoru že v osnovi prijetno topla, pozimi niso več v puloverjih, ampak kar v majicah, stopnjo ogrevanja pa nekoliko povišajo. Poleg tega pogosto ne ogrevajo več le dnevne sobe in kuhinje, temveč vso hišo. S tem pa se tudi v dobro izoliranih hišah porabi več energije.

Ali se pri popolni toplotni zaščiti poveča možnost za nastanek plesni?
ODGOVOR: Nasprotno. Zaradi zunanje izolacije se površinska temperatura na notranji strani stene zviša. Neizolirane zunanje stene pa so pozimi precej hladne. Topel in vlažen zrak v prostoru se zato ob stiku s hladnimi zunanjimi stenami ohladi in vlaga na steni kondenzira, kar je pogoj za razvoj mikroorganizmov. S toplotno izolacijo zunanjih sten je torej možnost za razvoj plesni bistveno manjša.

Ali se zaradi toplotnoizolacijskega fasadnega sistema poslabša bivalna klima, na primer zaradi prenizke vlažnosti zraka?
ODGOVOR: Nasprotno. Strokovno vgrajen fasadni sistem preprečuje konvekcijo zraka v prostoru. To pomeni, da ni več premikanja zraka zaradi razlik v temperaturi, ki je posledica hladne površine sten. Toplotna izolacija na zunanji strani izenačuje temperaturo stene in zraka v prostoru. Zato je v stanovanju enakomerno in prijetno toplo, ne da bi bilo treba prostore prekomerno ogrevati. Pozitiven je tudi učinek shranjevanja toplote v zidu. Toplota zaradi izolacije na zunanji strani ostaja v zidu in se med zmanjšanim ogrevanjem vrača v prostor (učinek krušne peči). Masivnejši zidovi imajo večjo sposobnost shranjevanja energije.

Ali toplotna izolacija povzroča razvoj alg na fasadi?
ODGOVOR: Ni res. Res je, da ima površina zunanjega ometa pri izolirani steni nižjo temperaturo in se zaradi tega podaljša čas sušenja fasade zaradi dežja in kondenza. To pa je samo eden od stranskih učinkov, ki vplivajo na razvoj mikroorganizmov. Načeloma je razvoj mikroorganizmov v veliki meri odvisen od: vremena, lokacije, bližine dreves in grmičevja, vodotokov, pomanjkanja zaščite, kot je napušč, okenska polica ali nadstrešek. Pri novogradnjah je torej treba načrtovati konstruktivno zaščito pred vremenskimi vplivi. Tudi izbira debelejšega osnovnega ometa posledično zvišuje temperaturo na površini fasade. Debelejši sloj, ko ga segreje sonce, zaradi večje mase ostane dalj časa topel in se hitreje suši.

Ali se izolacija amortizira?
ODGOVOR: Izolacija se posebej izplača, če je začetno stanje zelo slabo. Odvisno od ukrepov na amortizacijo vplivajo stroški izdelave fasadnega sistema, prihranek energije, predvsem pa rast cen energentov. Pomembno je, da se o ukrepih dogovorimo z energetskim svetovalcem, izvedbo pa prepustimo strokovnjaku, in da ne zamudimo pravega časa za potezo. Če je treba na fasadi tudi sicer izvesti ukrepe, npr. zaradi dotrajanosti, se naložba v izvedbo toplotne izolacije amortizira bistveno hitreje. Če je denimo fasadni oder že postavljen za obnovo fasadnega ometa ali za prebarvanje, postanejo dodatni stroški izolacije bistveno manj pomembni. S stalnim višanjem cen energentov so prihranki z leti donosnejši. Poleg tega lahko izračunamo vrednost naložbe, medtem ko je cena energentov nepredvidljiva. V ekonomskem vrednotenju bi bilo treba upoštevati, da bo s staranjem objekta potrebnih veliko sanacijskih ukrepov, npr. zaradi novih standardov ali zaradi vzdrževanja. Pod določenimi pogoji lahko upoštevamo tudi subvencije.

Ali moram zaradi popolne toplotne zaščite spremeniti videz hiše?
ODGOVOR: Praviloma ne. Z izbiro učinkovitejših in tanjših izolacij ohranjamo arhitekturni videz stavbe. Poleg tega tanjša izolacija omogoča boljši prehod svetlobe skozi odprtine v prostor, odpadejo pa tudi dodatni ukrepi za povečanje napuščev, nadstreškov in podobno.